NOČ V VRTCU – NA ODDELKU E

»Bo kmalu?«, »Koliko časa še?«, »Kaj bo jutri?«, »Samo še enkrat gremo spat doma? Juhuhu!«. Takšna vprašanja so nam vsakodnevno zastavljali otroci z našega oddelka.

Že dan prej, v četrtek, nas je na oddelku pričakalo pismo palčka Nagajivčka, na naslovnici pa je pisalo, da ga lahko odpremo šele naslednji dan, ko pridemo na »Noč v vrtcu«. In tega smo se tudi držali. Končno je prišel petek 17.11.2017, ko so se ob 18. uri, otroci iz skupin Mravljice in Mavrice, vrnili nazaj v vrtec in se za eno noč poslovili od svojih staršev. Ti so jim zaželeli le še »lahko noč« in odšli…

In takrat se je začelo naše zabavno popotovanje in reševanje nalog, ki jih je posebej za nas pripravil palček Nagajivček. Najprej nas je v telovadnici čakalo pravo svetlobno presenečenje za ples v pižamah. Plesali smo ob živahnih ritmih in ob svetlobi »disco« krogle ter svetlečih balonov. Po zabavi smo si privoščili slastno večerjo in v dveh skupinah prisluhnili pravljici, ki nam jo je v vrtčevski knjižnici prebrala ga. Nada Trošt. Ena skupina si je medtem v igralnici že pripravljala svoja ležišča. To je bilo pravo veselje, pravo pričakovanje in doživetje, saj so si otroci sami izbrali, poleg katerega prijatelja/prijateljice bodo spali. Najraje bi šli spat kar takoj. Ampak ne, presenečenjem palčka Nagajivčka še ni bilo konec… Dobili smo novo nalogo – vsaka skupina se je morala ob soju žepnih svetilk odpraviti po oddelkih vrtca (vsaka po drugi poti). Še dobro, da so jih otroci prinesli s seboj, saj so tako lahko vzgojiteljicam na vsakem oddelku pomagali in svetili na napisana sporočila, da smo jih sploh lahko prebrale… Naj vam zaupamo, da se je palček pri sestavljanju ugank nekoliko uštel (najbrž je mislil, da bodo za otroke težke in jih nikakor ne bodo znali rešiti) in uganke so bile za naše otroke »mala malica«. Rešili so jih, kot bi mignil in tako smo se lahko odpravili nazaj na oddelek… Nikakor ne smemo pozabiti povedati, da so nekateri otroci med našim nočnim pohodom po vrtcu, palčka Nagajivčka tudi slišali, nekateri pa celo videli… Ja, to pa ni kar tako. A kaj, ko je bil ta naš mali prijatelj tako hiter in spreten, da se nam je vedno znova izmuznil! Presenečenj pa še ni bilo konec. Zadnja palčkova naloga je bila težka. Otroci so morali v garderobi poiskati nekaj mehkega, nekaj kar tja ne sodi… Le kaj bi to lahko bilo? Preiskali so vsak svojo poličko, pogledali v svoje škornje, ampak našli niso ničesar … Končno pa se je ena skupinica otrok domislila in preiskala še poličko z zabojem za pozabljena oblačila… In tam je res bilo nekaj mehkega – majhna vrečka. Palček Nagajivček nam je v njej pustil svetleče kraguljčke na vrvici– bilo jih je dovolj za vsakega od nas. Kako smo se razveselili! Po tem napornem iskanju smo res že postali utrujeni, sledila so še opravila na stranišču, potem pa smo se odpravili vsak v svojo spalno vrečo ali pod svojo odejo. Po pravljici za lahko noč smo si zaželeli še lepe sanje in sladko zaspali… Zjutraj smo se umili, pospravili svoje stvari, nato pa so otroci nasmejanih obrazov, s palčkovim darilom (kraguljčkom) okrog vratu in bogatejši za novo izkušnjo, s starši odšli domov.

Prispevek napisala: Sara Puntar