Noč v vrtcu – skupina Mravljice

ČAROBNA. Tako bi lahko odgovorili, če bi nas kdo vprašal, kakšna je bila naša noč v vrtcu. Dogodek smo otroci iz skupine “Mravljice” in vzgojiteljici Sara in Daša izvedli s petka 29.11., na soboto 30.11.2019. Pripravljati smo se pričeli že v začetku tedna. Vsak otrok si je izdelal svoj čarobni ročaj za čarobno lučko. Z odštevanjem dni do dogodka, pa je pričakovanje še naraščalo. In končno … prišel je petek! Otroci so se ob 18. uri vrnili v vrtec. Vsak s svojo prtljago, vsi nasmejani, nekateri so se od vzhičenosti skoraj pozabili posloviti od svojih staršev. V naši igralnici smo prebrali palčkovo pismo in se po njegovih navodilih odpravili do telovadnice. A vstopiti si nismo upali – v telovadnici je namreč na blazini nekdo spal … Počasi, potiho, previdno, smo se bližali blazini in … Kaaaj? Zagledali smo Lauro – vzgojiteljico, ki se je celo lansko vrtčevsko leto družila z nami. Palček jo je povabil v vrtec, da to noč preživimo skupaj. Otroci so se je zelo razveselili. Skupaj smo si ogledali nekaj risank na velikem platnu (bilo je kot v pravem kinu). Potem smo si v igralnici pripravili čarobne lučke, ki so zasvetile v vsej svoji lepoti. Na enem od palčkovih sporočil je pisalo: “Ko Mravljice združijo čarobne moči, rešitev uganke še lažja se zdi!” Otroci so hitro ugotovili, kaj morajo storiti. Šli smo na nočni pohod po vrtcu, na vsakem oddelku pa sta nas pričakali dve uganki. In veste kaj? Čarobne lučke so imele res posebno moč. Ko so jih otroci združili v eno, so odgovore ugank ugotovili v trenutku. Na zadnjem oddelku smo poiskali tudi presenečenje – razveselili smo se pisanih želodov in škatlic, ki jih je z nas pripravil palček s svojimi pomočniki. Presenečnjem pa kar ni bilo konca. V palčkovem sporočilu je pisalo: “Čas je za večerjo.” A kaj, ko so otroci ugotovili, da večerje s seboj niso prinesli … Kmalu je bilo vse jasno – večerja nas je čakala na vozičku v jedilnici. Nismo se mogli načuditi kakavu in velikemu kupu palačink, ki so jih za nas pripravili naši pridni kuharji in kuharice. V igralnici smo palačinke najprej namazali s hruškovo marmelado, na koncu pa še s sladkim čokoladnim namazom. Postajali smo utrujeni … Sledilo je preoblačenje v pižame in umivanje zob. Ko so bili vsi otroci v svojih spalnih vrečah ali pokriti s svojimi odejami, je prišel čas za pravljico za lahko noč. Za tisto o Malem medu, ki nikakor ni mogel zaspati, pa mu je pomagal Veliki medo z vsemi svojimi svetilkami. Tudi mi smo zaspali ob soju svetilke. Kdaj? To pa naj ostane skrivnost. Vzgojiteljice lahko povemo le še to, da so se otroci zjutraj prebudili dobre volje in bogatejši za novo doživetje, o katerem so lahko doma pri zajtrku pripovedovali svojim staršem.

 

Zapisala: Sara Puntar, vzgojiteljica