Zdi se, da se je v vsakdanjem vrvežu človek pahnil na mejo, ko več težko najde čas in energijo zase in za druge, hkrati nas napredek tehnologij družbeno vedno bolj oddaljuje drug od drugega ter sili v bolj ali manj statično preživljanje časa.
Eden od okolja, kjer lahko uspešno kljubujemo anomalijam družbe je prav gotovo gozd, kot odprto učno okolje, kjer lahko vsak posameznik ujame svoj trenutek sreče, zadovoljstva in notranjega miru.
Otrokom je narava gozda edinstven prostor za navidezno spontano igro in učenje. Nemalo raziskav potrjuje pozitivne učinke bivanja v naravi za otroke, naj jih navedemo samo nekaj:
– krepitev samozaupanja in samozavesti ter socialnih veščin;
– izboljšanje govornega in pisnega izražanja;
– vsestranska motiviranost in ustvarjalnost;
– izboljšana koncentracija za igro in delo;
– pridobivanje znanja in boljšega razumevanja naravnih procesov;
– razvijanje sposobnosti prepoznavanja čustev in spodbujanja čustvenega doživljanja in izražanja;
– negovanje radovednosti, raziskovalnega duha;
– spodbujanje telesnega in gibalnega razvoja…
Ker se zavedamo pozitivnih učinkov bivanja v naravi, ker vrtec leži korak od narave gozda in nam je obiskovanje le-tega na dlani, otroke iz skupine Vrtni škrati večkrat vodimo v naravna okolja.
V začetku meseca aprila smo za otroke organizirali prav posebno doživetje – taborjenje v naravi. Po zajtrku nas je mestni avtobus Furman peljal do Velikega otoka, kjer smo pot nadaljevali do gozdne igralnice pastirčka Jakoba. Tam smo se v dopoldanskem času srečali s kiparjem lesenih skulptur, g. Jernejem Verbučem, ki je ravno v tistem času v gozdni igralnici montiral leseno skulpturo Jakoba. Otroci so z zanimanjem spremljali vsak njegov gib in opazovali njegovo delo.
V času bivanja v naravi so otroci, poleg igre opazovanja, raziskovanja, ustvarjanja, imeli možnost sodelovati tudi pri naravoslovnih dejavnostih in dejavnostih s področja umetnosti: risanje po naravnih materialih s kredami, opazovanje žive in nežive narave s pomočjo povečevalnih stekelc, listanje naravoslovne otroške literature, odtiskovanje listnatih rastlin na belo rjuho z voščenkami, brušenje lesenih površin,…
Tisti dan smo imeli tudi posebno kosilo v naravi, počitek pa so si otroci sami organizirali z odejicami na gozdnih tleh. Dan je bil poln doživetij, pred odhodom pa so nam otroci povedali, kaj je bilo za njih najbolj zanimivo:
- »Ko sm počivala in jedla v naravi.«
- »Ko sm vrtu in iskal zaklad in ku sm drevu sekal s sekiro in, ku smo imeli vojno s palcami.«
- »Meni je blo všeč, ko smo razbijali drvu.«
- »Ko sm vrtal v zemljo.«
- »Ko sem nosu vrtalnik in vrtu u les.«
- »Ko sem čistu zemljo.«
- »Da sm kopu zemljo.«
- »Ko sm dvigoval plohe in kamne.«
- »Ko sem iskala klope in jih dala v povečevalno steklo in jih gledala.«
- »Meni je blu lepu, ku sm naredu tistu iz drobtin iz zemlje in iglic in lepila.«
Prispevek pripravila: Senja Marušič, dipl. vzg. predš. otr.
