Otroci skupine Zebre so nekajkrat izrazili željo o sprehodu z lučkami. Ker pa to nekako po dnevi ni izvedljivo oziroma nima pravega učinka, sva se odločili, da otrokom željo uresničiva pozno popoldne, ko se pozimi dan kar hitro prelevi v noč.
Hladnega zimskega popoldneva smo se tako primerno oblekli, obuli, s seboj vzeli ročne ali naglavne lučke ter se podali malo drugačni dogodivščini naproti. Ker nam v teh dneh nagaja kar nekaj virusov, je bila skupina nekoliko okrnjena, vendar zato prav nič manj zabavna. Pohod smo pričeli pri Gasilsko reševalnem centru Postojna ter ga nadaljevali po makedamski poti do Stare Vasi. Po poti smo imeli kar nekaj postankov. Ogledovali smo sončni zahod, raziskovali po krtinah, usvajali naravne oblike gibanja na neravnih površinah, ki nam jih ponuja travnik, veliko opazovali in o tem govorili. Med potjo pa nam je v daljavi nekaj močno zasvetilo. Le kaj je to? Zelo hitro smo stekli do namiga, ki se je skrival pri starem hrastu. Čakalo nas je pomembno pismo pri katerem je bilo kar nekaj zašiljenih palic. Z zanimanjem smo zrli v pismo in kaj hitro ugotovili, da so palice pripravljene prav za nas. Vendar, kako naj jih uporabimo? Pisalo je, da potrebujemo čisto pravi ogenj. Pričela se je pustolovščina z iskanjem ognja, vendar pa le-tega nismo našli. Otroci so z vnemo in ob mraku ogledovali okolico, kje bi lahko bil. Prišli smo do Stare Vasi in se odločili, da ga tam prav zagotovo ni, ker je prenevarno in bi lahko nastal požar. Takrat pa nas je presenetil telefonski klic. Gasilec, ki smo ga pozdravili pri gasilskem domu nas je poklical, da je za nas v varnem zavetju pripravil čisto pravi ogenjček. Z navdušenjem smo odrinili nazaj po poti ter čakali, kdaj ga bomo zagledali. In res. V daljavi se ga je že videlo. Tako smo lažje našli pot nazaj. Ob ognju smo se najprej malo ogreli.
Pričakal nas je tudi topel čaj in hrenovke, katere smo napičili na naše palice. Vsak otrok je popekel svojo hrenovko in jo potem z največjim veseljem tudi pojedel…nekateri tudi dve. Mmmmm, kako so bile dobre, čisto prave, čisto naše.
Kljub nekaj utrujenosti in mrazu so vtisi otrok ob malo drugačnem vrtčevskem doživetju bili zelo pozitivni.
Kaja Kuhar in Milijana Djekić Benčič
