Pudgurčki v gozdni igralnici

PUDGURČKI SE RADI IGRAJO V SVOJI GOZDNI IGRALNICI

Človek se najbolj sprosti v naravi; tam si spočije in nabere novih moči za življenje. To velja tudi za naše male, živahne radovedneže. Prav zato v enoti Pudgurček tedensko koristimo vse gozdne in travniške površine .

Skupina 17 otrok, starih od 3 do 6 let, je zelo radovedna, navihana in predvsem polna energije. Ker vrtec obkroža naravno okolje, smo skupino poimenovale Storžki, otroci pa so si za znakce izbrali živali in predmete iz narave.

Vsakodnevno poskrbiva, da se otroci čim več časa gibajo in igrajo zunaj, na svežem zraku. Zelo radi se igrajo na velikem igrišču za vrtcem, na igralih, v peskovniku, radi se vozijo s poganjalčki in skiroji, predvsem pa so najbolj veseli in srečni, ko jih odpeljeva v našo gozdno igralnico ter na dolge sprehode po velikih travnikih in prijetnih gozdovih.

V Studenem imamo več gozdnih igralnic. Ena izmed njih je le nekaj minut stran. Ta nam pride zelo prav kadar se preveč zatopimo v delo in igro v igralnici in tako lahko tik pred kosilom pohitimo do nje, se sprostimo in nadihamo svežega zraka. To gozdno igralnico so otroci skupaj s starši in nekdanjo vzgojiteljico uredili na delavnici srečanja s starši. Ti so posekali odvečne veje, grmovje, odnesli so smeti in uredili pot do igralnice. Oče ene izmed deklic je priskrbel dve leseni mizi in 19 čokov za sedenje ter uredil stopničke, ki vodijo do igralnice. V igralnici sva napeljali še elastiko za pajkovo mrežo ter obesili vrv, ki jo otroci lahko uporabljajo kot sušilo, nanje lahko obešajo izdelke … Vsepovsod ležijo drva različne debeline, ki jih prenašajo po prostoru. V igralnico ne nosiva nobenih risalnih listov, družabnih iger in drugih igrač. Želiva si, da se otroci igrajo s stvarmi, ki jih najdejo v naravi, saj na ta način pridobivajo številne izkušnje. Otroci v gozdno igralnico zelo radi odnesejo koruzo in jo obesijo na drevesa, predvsem v zimskem času ter tako poskrbijo za lačne ptičke. Najraje hodijo in tekajo po hribu gor in dol (čimbolj je hrib strm, bolj je zanimiv). Iz vej in vrvic izdelujejo ribiške palice, mravljam iz lubja, mahu, kamnov in vejic izdelujejo hiške, na palicah pečejo čevapčiče (listki nataknjeni na palice), sekajo drva in jih pripravljajo za zimo, nekateri celo sadijo koruzo, iz elastike, zavezane med drevesa, si ustvarijo ogrado za konje, jeseni z dreves pobirajo slive in hruške ter še in še. Med njimi opaziva več sodelovanja in dogovarjanja. Njihovo aktivnost zato največkrat zgolj opazujeva ter skrbiva za varnost.

To pa ni naša edina gozdna igralnica, saj smo jih med našimi potepanji odkrili še nekaj. Od igralnice pod Lovrencem do igralnic na bližnjih vzpetinah. Otrokom so le-te všeč, ker so na skritih krajih, kjer nas med igro nihče ne moti. Tako lahko uživajo v miru in tišini, ki ju prinaša narava.

Skratka, gozdna igralnica nam predstavlja prostor, kjer se lahko otroci brezskrbno kotalijo in lovijo, kopljejo po zemlji, plezajo po vejah in nižjih drevesih, kjer z veseljem vriskajo, si izmišljujejo vse vrste iger, kjer so v igro vključeni vsi otroci … Odkrivajo in spoznavajo nove živali in rastline, prepoznavajo stopinje v zemlji … Otroci so v naravi zelo ustvarjalni, umirjeni in še bolj radovedni kot sicer.

 

Za konec vam lahko svetujeva le še to, da si vsak dan vzemite čas za igro v naravi. Ta bo vam in otrokom prinesla največ, kar potrebujete za uspešno opravljeno delo in dobro počutje.

Spodaj pa prilagava še nekaj fotografij, ki vas bodo popeljale v svet nasmejanih Storžkov in nekaj odgovorov na vprašanje zakaj imajo tako radi gozdno igralnico in kaj v njej počnejo drugače kot v igralnici v vrtcu.

 

Odgovori:

  • »Ker se lahko igram na lesene palčke.«
  • »Ker so takšne stopničke in jih je malo.«
  • »Ker lahko norimo in se igramo, da sem jaz konjiček in Žiga je moj čuvaj.«
  • »Ker lahko grabimo liste.«
  • »Ker se lahko igramo in sva z Vito lahko sestre in še hiške imamo tle.«
  • »Ker je velik gozd, tukaj imamo skrivališča, polno dreves, vej, se lovimo.«
  • »Ker gremo lahko skozi trnje in potem nas Jaka ne more ujeti in priti gor.«
  • »Ker se s Petrom lahko skrivava pred Jakom in beživa.«
  • »Ker je svež zrak, tukaj najdemo kaj zanimivega in je dosti skrivališč.«
  • »Ker se lahko povsod igramo in je Frida moj konj.«
  • »Ker rastejo rožice, je ful zemlje in jo lahko kopljemo, mamo take zanimive igralnice, smo na zraku, ful stvari počnemo, tečemo, se lovimo, skrivamo, pa tud, če se kdo kaj ujezi, potem je vse nazaj veselo, ker je toliko zemlje.«
  • »Ker so ptički pojedli vso koruzo in imamo tamle pečko.«
  • »Ker je lepo in se pogovarjamo in igramo.«

 

 

Enota Pudgurček, skupina Storžki z Matejo B. T., Dašo B. in Špelo Š.

Dostopnost