Športno dopoldne ob Tednu otroka.
Zjutraj po zajtrku smo z rumenimi ruticami okrog vratu odkorakali proti stadionu. Tam smo se zbrali z ostalimi skupinami otrok starih 4–5 let. Ena izmed vzgojiteljic nas je pozdravila in nam namenila nekaj besed, nakar je sledilo ogrevanje. Vsi skupaj smo tekli čisto cel krog na stadionu. Tempo teka si je vsak posameznik priredil po svoje. Večina otrok s tekom ni imela težav, nekateri so potrebovali le malo spodbude, da jim je šlo lažje. Po teku smo poiskali vsak svoj prostor in po navodilih ogreli svoje telo, da ne bi prišlo do poškodb.
Začeli smo z nalogami, ki so nam bile dodeljene na posamezni postaji. Pri prvi postaji nas je čakal tek z oviro. Otroci pri premagovanju ovir niso imeli težav, z lahkoto so preskočili oviro in kasneje sonožno skakali iz obroča v obroč. Druga postaja je skrivala nalogo kotaljenje žoge. Čisto vsak posameznik je sledil navodilom in žogo kotalil. Nekaterim je žoga tudi ušla, vendar so jo spretno ulovili, preden se je odkotalila k drugi skupini. Pri tretji postaji smo metali obroče. Otrok je dobil tri majhne obroče, ki jih je metal na določeno mesto. Otroci so iskali različne rešitve, kako bi zadeli predmet. Nekateri so metali z eno roko, drugi z obema. Trije otroci so metali iz počepa, nekaj jih je metalo čez glavo. Med seboj so primerjali, kdo je vrgel najbliže postavljenega predmeta. Skok v daljino je bil na četrti postaji. Otroci so tekli in ob koncu proge skočili v daljino. Nekaj otrok je imelo pri tem težave. Namesto skoka so kar tekli po mivki in nazaj v kolono. Sprint na peti postaji nas je spodbudil k navijanju in posledično tudi k povezovanju skupine. Razdelili smo se v dve skupini, tako da sta dva otroka istočasno tekla po progi. Otroci so glasno vzklikali in spodbujali drug drugega pri sprintu. Sledila je bolj umirjena naloga, in sicer podaja balona v paru. Vsak si je poiskal svoj par in dobil balon. Podajali so si jih in jih tudi lovili, saj nam je na trenutke ponagajal veter. Dodeljeno nalogo na sedmi postaji smo zaradi težavnosti le-te prilagodili. Vzgojiteljica je vodila otroke skozi različne dejavnosti in ti so ji sledili. Čakala nas je še zadnja, osma postaja. Tam smo metali žoge. Z vreče smo povlekli male pisane žogice. Vsaka je pripadala enemu otroku. Pri tej nalogi je imela tretjina otrok skupine Pikice težave z upoštevanjem pravil. Žogice so jim kar uhajale iz rok, tako da smo jih lovili po igrišču. Ko smo pravila ponovili, je bilo lažje. Na znak vzgojiteljice so metali žogice in nato primerjali, katera je letela najdlje.
Po končanih nalogah smo se odžejali s toplim čajem, si zopet nadeli rutice, poiskali svoj par in se vrnili v vrtec. Preživeli smo prijetno športno dopoldne, ki nam bo ostalo v lepem spominu. Zagotovo bomo še kdaj organizirali kaj podobnega. Otroci so lepo sodelovali, držali skupaj in se nevede povezovali v skupino.
